Dragica Kraljič govori tako, kot piše. Včasih premišljeno, včasih strastno, vedno pa brez olepševanja in s toplino, ki človeka ustavi. Njene zgodbe niso izmišljene in niso pološčene. So takšne, kakršno je življenje – včasih težke, včasih boleče, pogosto pa presunljivo lepe. Ob izidu njene pete knjige se zdi neverjetno, da se je tako plodno pisateljsko potovanje začelo s pismi otrokom in staršem »njenega« vrtca med težkimi časi koronske izolacije. V srčiki njenega pisanja je njen Janek, pogled na svet skozi njegove otroško nedolžne oči, a tudi veliko Dragice, ki še zdaleč ni samo mama otroka s posebnimi potrebami. Je človek, ki družbi in s tem vsakomur od nas nastavlja ogledalo.
JANA, 5. ,MAJ 2026