Avtorica v duhovitem, mestoma tudi šokantnem slogu opisuje sestanke z državniki, zakulisne boje za vpliv, notranjo kulturo podjetja in postopno izgubo lastnega idealizma. Dinamičen in kritičen pogled na obdobje, ko je Facebook iz sredstva povezovanja postal eden ključnih dejavnikov sodobne politike in javnega življenja.

BUKLA, Št. 194, 2026

Tokrat sem na potep povabila bioterapevta in avtorja številnih uspešnic Marjana Ogorevca. Potep je malce drugačen, saj v prvem planu ni neka razgledna točka, pač pa gost, ki me zanima že dlje časa. Zaželel si je, da potep narediva na mestu, kjer so močne energije, zato sva šla na potep okoli Cerkniškega jezera.

POTEP Z LEO YOUTUVE KANAL, 7. JUNIJ 2026

Kdo ne pozna Violete Tomić? Vsi, ki vsaj približno spremljamo dogajanje v gledališču, ki smo jo občudovali (nekaterim je šla tudi na živce), ko je tako svojevrstno vodila oddajo Najšibkejši člen in tisti, ki jih vsaj malo zanima politika. Ja, tudi političarka je bila Violeta Tomić. Svojevrstna. Samosvoja. Trmasta. Včasih »glumaška«. A je tudi tu naletela na izhodna vrata. Pri svojih, česar verjetno ni pričakovala. No, sama je šla skozi vrata. Ali pa si jih je sama odprla. Dokler ni napisala knjige Ubogaj mamo in ne pozabi očeta, ki je luč sveta ugledala januarja letos, sem bil tudi sam zmotno prepričan, da jo poznam. Pa je ne. Zdaj jo malo bolj. In marsikaj razumem, česar prej nisem.

PORTAL SLOVENEC, 20. JUNIJ 2026

Zora mraka je obsežna domača epska fantazija, ki se zgleduje po Igri prestolov Georgea R. R. Martina. Podobna je struktura romana: poglavja si izmenično deli več (sedem) pripovednih likov v široko zastavljeni zgodbi o kraljestvu kneževin, ki so se še pred desetimi leti krvavo bojevale med seboj. 

Prestolnoigra epska fantazija v pravem pomenu besede – upajmo na nadaljevanje!

BUKLA, Št. 194, 2026

Marion Woodman (1928–2018) je bila vplivna kanadska jungovska psihoanalitičarka, ki je v svojem delu izhajala iz lastne izkušnje anoreksije, izgorelosti in občutka duhovne praznine. Knjiga Zasvojenost s popolnostjo je prvič izšla leta 1982, avtorica pa v njej zagovarja tezo, da je v ozadju motenj hranjenja in drugih kompulzivnih dejanj pri ženskah pravzaprav hrepenenje po duhovni izpolnitvi, ki je ne moremo doseči, saj se pehamo za (nedosegljivimi) ideali sodobne družbe, ki slavi nadzor, učinkovitost in popolnost.

BUKLA, Št. 194, 2026

V knjigi Depresija in ustvarjalnost psihiater Vladimir Milošević (1963) raziskuje in analizira naravo terapevtske spremembe skozi prizmo ustvarjalnega dejanja. Avtor depresije ne opiše le kot klinično entiteto, temveč kot »zaklenjeno ustvarjalnost«, kjer prevladuje nesposobnost za dejavnost in spontanost. Osrednje vprašanje knjige torej je, kako lahko psihoterapijo tretiramo kot proces samoustvarjanja oziroma dogodek, ki v osebnosti ustvari nekaj novega.

BUKLA, Št. 194, 2026