Krvavo rdeča knjiga, ki napoveduje »fantastično« povest. V narekovajih predvsem tudi zaradi žanra. In že takoj na začetku za vse ljubitelje Krvavca in smučarije po njegovih strminah: na Krvavec ne boste nikoli več mislili v snežno beli barvi, ampak bo obarvan krvavo rdeče. Avtor knjig ni domačin izpod Krvavca, temveč Prevaljčan, ki, kot piše na ovitku knjige, ima rad šah, pse in ljudi, lahko tudi v drugačnem vrstnem redu. In najbrž ima rad tudi pisano besedo. Spreten pripovedovalec je z bujno domišljijo. To je njegova druga fantastična povest. Obe sta izšli pri založbi Primus.

Roman prepleta čustveno nabite, močne prizore spominskih utrinkov, ki se med terapijo prikazujejo iz pozabe, s poglobljenimi razmišljanji o odnosih v družini, partnerstvu, otroštvu in materinstvu. Oboje se povezuje v kartiranje poti osebne rasti in razrešitve družinske travme. Knjiga zato ni le poročilo o terapiji niti le psihološki roman, ampak tudi povabilo k razmisleku o boljši življenjski poti.

Esad Babačić (1965), slovenski pesnik, pisatelj, esejist (Rožančeva nagrada za Veš, mašina, svoj dolg?) in občasni založnik, je v zadnjih letih objavil kar nekaj knjig, nazadnje roman Balkanci (2022), in Dnevnik čuvaja (2024), zdaj pa je izšel njegov nenavadni, a pomenljivi priročnik za osebno rast, v katerem se na izviren, tudi poetiški način poigrava s pojmom (ne)uspeha. Ob tej priložnosti smo z njim opravili kratek pogovor – tudi o vlogi (ne)uspeha v posameznikovem življenju.

»Ljudje vendarle niso tako zelo zadovoljni s svojimi uspehi, kot se je to morda zdelo.«