V naši dobi smo na Zahodu po večini razvili kulturna okolja, v katerih se ne spominjamo več prednikov in jim ne izkazujemo spoštovanja. Čeprav nekatere verske skupine, na primer rimskokatoliška cerkev in pravoslavna cerkev, še naprej izvajajo obrede, s katerimi častijo umrle, še posebej tiste, ki jih imajo za svetnike in naj bi služili kot posredniki med živimi verniki in Bogom, je število teh smeri in skupin znatno upadlo v primerjavi z drugimi kulturami in obdobji.
Telesno in čustveno počutje sta tesno povezana. Če nas muči glavobol, je težko biti srečen, vesel in navdušen nad stiki z drugimi ljudmi. Toda če smo se dobro naspali, potelovadili in se lepo najedli, se počutimo odlično in si seveda želimo biti družabni. Ta povezava je dobro znana.
Vsi smo bili vzgojeni v prepričanju, ki ga dr. Richard C. Schwartz, avtor uspešnice Ni slabih delov, imenuje sistem enotnega uma – gre za idejo, da imate en um, iz katerega izvirajo različne misli in čustva, vzgibi in potrebe. Ker je ta pogled zelo razširjen v naši kulturi, nikoli ne podvomimo o njegovi utemeljenosti, zato želi, da še enkrat pogledate, kdo ste v resnici.
Dr. Maté pravi, da je dobro razlikovati med dvema oblikama travme. Prva oblika – v smislu, kot besedo 'travma' ponavadi uporabljajo zdravniki in učitelji – vključuje samodejne odzive in prilagoditve uma ter telesa na specifične, določljive, boleče in izredno intenzivne pripetljaje bodisi v otroštvu bodisi pozneje v življenju. Kakor sem se naučil ob delu v medicini in kot kaže tudi obilica raziskav, se številnim otrokom dogajajo hude stvari – od odkritih zlorab ali hudega zanemarjanja v primarnih družinah do revščine, rasizma ali zatiranja, ki so vsakdanji pojav v mnogih družbah.
Zares ni nič takega, nič, na kar bi lahko pokazali s prstom … Pa vendar čutite, da vam nekaj »manjka«. Morda navdušenje, občutek, da vas cenijo, ali ljubezen. Imate prijetno družino, v redu službo (konec koncev jo vsaj imate), dovolj dobre prijatelje. Na mizi je hrana, nad glavo streha, ne zebe vas; glede na hierarhijo potreb vam torej ni hudega. A kljub temu niste povsem … srečni. In ali ni to cilj, h kateremu nas priganja »družba«, pa naj bodo to starši, učitelji, prijatelji, sodelavci ali karkoli drugega, kar nas obdaja?
Otroštvo Davida Gogginsa je bilo kot nočna mora. Njegove dni so zaznamovali revščina, čustveno in fizično nasilje ter predsodki, ki so ga preganjali še v sanjah. S samodisciplino, psihično trdnostjo in trdim delom pa se je Goggins preobrazil iz depresivnega, pretežkega mladeniča brez prihodnosti v ikono oboroženih sil ZDA in enega najboljših vzdržljivostnih športnikov na svetu.
Vsi smo bili vzgojeni v prepričanju, ki ga dr. Richard C. Schwartz, avtor uspešnice Ni slabih delov, imenuje sistem enotnega uma – gre za idejo, da imate en um, iz katerega izvirajo različne misli in čustva, vzgibi in potrebe. Ker je ta pogled zelo razširjen v naši kulturi, nikoli ne podvomimo o njegovi utemeljenosti, zato želi, da še enkrat pogledate, kdo ste v resnici.
Otroci so precej več kot samo biološka bitja, na katera vplivata njihova genetska zasnova in okolje, v katerem bivajo. Dejansko so duhovna bitja, ki prinašajo modrost in številne izkušnje, saj so živeli tu že v prejšnjih življenjih. Ko boste brali izbrane zapise, se boste osvobodili strahu pred smrtjo in uničenjem, ki tako zelo preveva ume večine ljudi na našem planetu. To je najhujši strah človeštva.
Založba Primus
Založba Primus
Založba Primus
Založba Primus