Ko si upaš sijati, ne svetiš le zase.
Živeti svojo resnico v današnjem svetu je pogumno dejanje. Še vedno živimo v času, ko osemdeset odstotkov ljudi ne živi v skladu s svojo notranjo resnico. Izgorelost in izčrpanost ostajata največji težavi sodobne družbe, medtem ko samomorilnost med mladimi žal še naprej narašča.
Soodvisnost ni zgolj težnja po ugajanju drugim ali potreba po odobravanju. Gre za globoko zakoreninjeno motnjo čustvene nezrelosti, ki pogosto izvira iz relacijskih travm v otroštvu. Soodvisna oseba pogosto živi življenje, ki v resnici ni njeno – življenje, oblikovano okoli projekcij pričakovanj in potreb drugih, ne pa lastne resničnosti.
Telesna vadba je daleč najbolj podcenjeno »zdravilo« za dolgoživost, trdi dr. Peter Attia. Znanstveni dokazi o vplivu gibanja na dolgo življenje so med najmočnejšimi v biologiji. A kar je še pomembneje – vadba za moč ohranja mišice, gibljivost in možgane tudi v pozni starosti.
Shauna Niequist se je pred nekaj leti zavedela, da je izčrpana in osamljena, da sta njena duša in telo bolna. Utrujena je bila od utrujenosti, izgorela od dela. In zdelo se ji je, da so bili skoraj vsi, s katerimi je govorila, v istem čolnu; hrepeneli so po povezanosti, pomenu in globini, a so se zadovoljili z garanjem. Njena svetovna uspešnica Pristnost namesto popolnost je vabilo na pot, ki ji je spremenila življenje. Z njo nas odvede od mrzličnega pehanja in dokazovanja našemu pristnemu jazu nasproti, takšnemu, kakršen je bil, preden ste morali svetu dokazovati lastno vrednost.
Budilka je zazvonila in z lahkoto sem se zbudila, čeprav je bila ura šele štiri zjutraj. Odkar sem mama, so trenutki, ko sem lahko sama s seboj, neprecenljivi. Materinstvo te preplavi z novim občutkom osamljenosti, čeprav kdaj nimaš niti pet minut zase. Ob moji črni kavi se na domačem fotelju, ki mu rečemo »stiskalnica«, udobno namestim s knjigo Notranja mati in upam na svojo eno uro miru, preden mali piščančki priskakljajo na jutranje stiskanje.
V teh aprilskih in majskih dneh praznujemo 80. obletnico zaključka druge svetovne vojne na evropskih tleh. Obletnic je več, saj se vojna ni končala na vseh delih ob enakem času – spopadi na naših in avstrijskih tleh so se dejansko dogajali še po uradnem zaključku vojne 9. maja 1945, vse do 15. maja. In prav ti dnevi so med drugim opisani tudi v knjigi Operacija Pliberk, zadnjem delu trilogije Lov na generala izpod peresa dr. Sama Javornika.
Ko sem kot ženska brala pisanje starejše ženske, zbirko kratkih zgodb, v kateri so v ospredju ženske prejšnjega in tega stoletja, najbolj običajne ženske in njihove tragične, toda tako zelo vsakdanje zgodbe, sem se spraševala v duhu meseca žensk: mar moški doživljajo isto? Mar moški razmišljajo, da berejo knjigo, ki jo je napisal isti – torej moški? Da so liki isti – moški torej – in da so prav zaradi te istosti zgodbe tudi njihove, saj bi se lahko zgodile njim in dejansko so se?
Ben Fogle pravi, da včasih ne vemo, kaj imamo, dokler tega ne izgubimo. V svetovni uspešnici Navdihi iz divjine piše, da ga je divjina pomagala voditi in preoblikovati.
Michael Bernard Beckwith, avtor svetovne uspešnice Iskanje življenjske vizije, pravi, da proces iskanja vizije je notranja tehnologija, ki temelji na petih neločljivo povezanih lastnostih: nameri oziroma pripravljenosti; dovzetnosti oziroma ponižni pozornosti; sprejetju oziroma predaji temu, kar se razkrije; samodisciplini, da delujemo na podlagi tega, kar je razkrito; in hvaležnosti, da že imamo vse, kar potrebujemo, da storimo naslednji korak v svoji evoluciji.
Biblioterapija je v primerjavi z drugimi terapijami edinstvena, ker ima dvojno dinamiko: bralec je hkrati opazovalec in sodeluje v dogajanju; sprejme izmišljen svet in hkrati najde smisel v svoji resničnosti.
Zakaj so beljakovine tako pomembne? Na to namiguje že ime protein, ki izhaja iz grške besede proteios, kar pomeni »primarni«. Beljakovine in aminokisline so gradniki življenja. Brez njih preprosto ne moremo pridobiti in ohranjati čiste mišične mase, ki jo potrebujemo.
Naravno je, da se neradi soočamo s svojo ranljivostjo. Živimo v družbi, ki pravi, da naj bi bili močni in neranljivi. Nagnjeni smo k ignoriranju ali zanikanju svoje šibkosti. Morda se še posebej bojimo priznati svojo šibkost partnerju. Zdi se nam, da bomo zaradi tega manj privlačni zanj. Zdi se nam tudi, da bi s priznanjem svoje ranljivosti tistemu, ki nas lahko najbolj prizadene, v roke položili orožje. Partner nas lahko izkoristi. Nagonsko se zavarujemo.
Založba Primus
Založba Primus
Založba Primus
Založba Primus