Roman Tamare Geretič, ki je pravzaprav zanimiva osebna izpoved z bogatim besediščem, sem prebral v res zanimivem času in okolju. Precej negotovem zame. Torej v času, ko sem v bolnišnici čakal strokovni pregled mojih »cevi« oziroma koronarnih žil in po njem. Nisem vedel, kaj bo. Ker sem z branjem nadaljeval, dovolj zbran, da lahko o prebranem tudi kaj napišem, kaže na to, da se je vse precej dobro izteklo. In se je. Zaenkrat. Le malo bo treba življenje upočasniti in zaužiti nekaj več kemije.